V sklopu letošnje alpinistične šole 2025/2026 se nas je enajst tečajnikov skupaj z inštruktorji udeležilo zimskega lednega tečaja, ki je 1. februarja 2026 potekal v Tamarju. Zimska kulisa doline pod Poncami je ponudila ravno pravšnjo kombinacijo mraza, turobnosti in tiste resne tišine, ki jo verjetno pozna vsak tečajnik, ki je že kdaj stopil pod zamrznjen slap (vsi letošnji tečajniki smo bili prvič v takšnih okoliščinah oz. soočeni z gibanjem po zaledenelem slapu).

---

Zbrali smo se ob osmi uri zjutraj in po dobri uri hoje, od parkirišča pri Nordijskem centru Planica mimo koče, prispeli do zaledenelega slapu. Pot ni bila zgolj dostop, temveč že prvi preizkus – z nahrbtniki, opremo in rahlo napetim pričakovanjem, kaj nas čaka.

Za uvod so nam mentorji Matej, Primož in Timi osvežili teoretično znanje, ki smo ga pridobivali na sredinih večernih srečanjih: od razlik med primernostjo oblačil, razlik med derezami in cepini, do pravilnega rokovanja z opremo, posebnosti lednega plezanja ter varnega vedenja na vadbišču. Sledila je demonstracija opreme za plezanje – jasna, strukturirana in predvsem potrpežljiva.

Prve konkretne korake smo naredili na spodnjem delu zamrznjenega slapa Sveča. Po pripravljeni varovalni vrvi smo se tečajniki prvič podali v prečko z derezami in cepini. Tisto značilno »stopicljanje« po ledu je hitro pokazalo, da teorija in praksa nista vedno povsem usklajeni. Po nekaj ponovitvah so nam mentorji pripravili vajo, pri kateri smo se osredotočili zgolj na gibanje nog in pravilno držo telesa, brez aktivne uporabe cepinov. Preprost pristop, ki hitro razkrije, ali stojiš na nogah ali se ti to le dozdeva.

V nadaljevanju smo se posvetili tehničnim elementom: vrstam lednih vijakov, razlikam med njimi, osnovam njihovega nameščanja ter specifikam izdelave sidrišč v ledu. Vsak izmed nas je imel priložnost samostojno vrtati vijake in postaviti sidrišče – pod budnim očesom mentorjev in z jasno razlago, zakaj je natančnost pri tem ključna.

Sledil je najbolj dinamičen del dneva. Mentorji so pripravili top rope, mi pa smo – vsaj na videz – samozavestno napadli ledno linijo. Plezanje ob varovanju od zgoraj je bilo za vse nas tečajnike prvi stik z resnejšo ledno vertikalo. Odzivi so bili različni: za nekoga najboljša stvar doslej, za drugega najbolj napeta izkušnja zime, tretji je med posameznimi udarci cepina tiho razmišljal, ali je to res njegova nova ljubezen ali zgolj enodnevna izkušnja.

Za zaključek so nam mentorji predstavili še spust na ledni stebriček ter naravni Abalakov – pomemben element varnega gibanja v zimskem alpinizmu. Demonstracija je jasno pokazala, koliko premišljenosti in tehnične natančnosti je potrebne tudi pri sestopu, ne le pri vzponu.

Celodnevno druženje v dolini ob temperaturi okoli –2 °C smo sklenili z vmesnim postankom na koči. Tam smo delili vtise, občutke in prve refleksije dneva, mentorji pa so z nami delili dodatne razlage in dragocene izkušnje. Nekateri smo dan simbolično podkrepili s tekočimi okrepčili, drugi s toplo hrano, vsi pa z dobrim razpoloženjem in občutkom smiselno preživetega dne.

Letošnja alpinistična šola nas kot skupino izjemno bogati. Opažamo, da se med seboj odlično razumemo; razlika med najmlajšim in najstarejšim (okrog 25 let) se v praksi izkaže kot prednost, ne ovira. Redno se udeležujemo sredinih predavanj in drugih dejavnosti – izostanemo le ob res neodložljivih obveznostih. Tudi tokrat nas je bilo prisotnih 11 od 15 tečajnikov, kar potrjuje resen pristop in motivacijo skupine.

Za konec iskrena zahvala Mateju, Primožu in Timiju za strokovno vodstvo, potrpežljivost in predano deljenje znanja. Cenimo, da si vzamete čas, da razlagate temeljito in brez naglice.

Verjamemo, da bomo lahko v prihodnjih letih, tudi mi vrnili del vašega truda klubu ter s tem soustvarjali in ohranjali tradicijo odseka TAM.

Seveda ne smemo pozabiti g. načelnika Sandija, ki nam je svetoval, da je vsako stvar treba preizkusiti trikrat, da vidiš, če ti ustreza. To razumem nekako tako, da prvič doživiš šok, drugič izkušnjo analiziraš, tretjič pa jo opraviš s samozavestnim nasmehom (ali vsaj prepričljivim izrazom na obrazu).

David Vodušek, tečajnik