Spet sem na 17 ovinku Vršiča. Postavljam enega izmed mnogih možicev in opazujem steno Prisojnika; steno z najlepšim obrazom. Sprašujem se kako je to mogoče? Je to res stvaritev narave? Ali je imel prste vmes človek? Ampak obraz je res čaroben. Ujet velikan v steni, pa kaj še. Sedaj pležem. Zagotovo bi se lahko obrazu približal, se ga dotaknil, si ga ogledal pobliže, morda celo preplezal? Tako nekako se je rodila ta naivna ideja.

---

Idejo sem omenil Mateju Balažicu, on pa je takoj zagrabil. Brez kakršnega koli pomisleka? To je bilo pa hitro. Panika! Ali jaz to sploh zmorem? Ne bi raje počakal še kakšno leto? Ampak priložnost je zdaj, morda edina. Sašo zmoreš ti to! Matej greva! In tako je iz ideje nastal projekt.

Obraz Ajdovske deklice je stara, redko plezana, tehnična smer. Do zdaj še ni bila preplezana prosto. V steni visiš kot pršut v vetru in premaguješ neverjetne strehe in previse. Prav zato je bilo ključno pridobiti čim več informacij in skovati plan. Hitro je bilo jasno, stari svedri so dotrajani. Če želiva zagotoviti najvišji možen nivo varnost, bo treba smer preopremiti. Še živeč avtor smeri, Silvo Karo, se je strinjal. Planinska zveza Slovenije je zagotovila svedre. Kline imava, vmesna varovala so, vrtalnik tudi. Plan je dober, sledi le še realizacija.

Devetega avgusta ob šestih zjutraj je šlo za res. Bližje kot sva bila, bolj je obraz postajal strašen. Poteze obraza so se spreminjale v brutalne previse in ogromne strehe. Lice ni bilo več lice ampak gladka plata. Po vrhu pa vse skupaj še visi, kot bi te nekdo gledal navzdol. Strašno!

Počasi in po pameti sva si rekla, ter napredovala od svedra do svedra. Ob pol desetih sva bila pri avtu; zelo utrujena; brez obžalovanj. Smer je zame nekaj posebnega. Ta spomin bom skrbno hranil v svojem srcu.

Nobena stena nima tako lepega obraza. A naj te lepota ne zavede, smer zahteva od tebe skorajda več kot zmoreš. Če pa imaš željo poljubiti njeno lice, ali pa vtakniti metulja v njeno obrv, pa le pojdi, ampak po pameti in s pravim soplezalcem. Smer ima sedaj 23 novih svedrov, ki omogočajo varno tehnično premagovanje previsne stene in streh.

Hvala Matej! Pokazal si neizmerno voljo, kondicijsko pripravljenost, izkušenost in znanje. Brez tebe ta vzpon ne bi bil mogoč.

Pa srečno!

Sašo